Narod alkoholikov

[Peter]

Prijatlji, obrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! č'mò zapet'!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinóv slovenske matere!

V sovražnike 'z oblakov
rodu naj naš'ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!

Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!

Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!

Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vás
kakor nas,
jo sŕčno bránit' kliče čas!

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat' dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Ljubezni sladke spone
naj vežejo vas na naš rod,
v njim sklépajte zakone,
de nikdar več naprej od tod
hčer sinov
zarod nov
ne bo pajdaš sovražnikov!
Bog naj vse,
kar nas je,
živi tovarše združene!

O tolikih stvareh, ki so lahko za človeka samo pozitivne, poje ta pesem... Prijateljstvu, bratstvu, enotnosti, naši deželi, domu, prelepih mladenkah, pogumnih mladeničih, ljudeh, ki v srcu dobro mislijo...

In o vinu, ki je na slovenskih gričih bilo vedno vir veselja, druženja in skupnega dela. Ne, ne govorim o pitju, temveč o delu v vinogradu in trgatvi. Trdim, da je to del našega naroda, tradicije in tudi omike. In, čeprav je bil proti prekomernemu pitju, se je očitno tudi naš bl. A.M. Slomšel s tem strinjal...
Na vse v himni zapisano pa nazdravim tudi sam.

Alkoholizem je problem. Vendar pa je vzroke zanj potrebno iskati kje drugje kot v pesmi, ki opeva, kar je (bilo) v naši deželi opevanja vredno. Bo treba miselnost spremenit. Dokler imamo sami sebe za narod hlapcev pa se to pač (žal) ne bo zgodilo.

[JrBB]

Tako je, pesem poje o pozitivnih stvareh, pozitivnih najprej za druge (to je že samomorilsko - drugim dam, sebi ne), zase pride tudi do pozitivnega, a tega ne zmorem, dokler nisem pijan, šele pijača mi da pozitiven pogled na svoje življenje, v treznem stanju pa je moje življenje pretežko, da bi ga v miru gledal in se ga veselil.

Pesem ni vzrok alkoholizmu (to je postavljeno v prvi trditvi), vzroki so jasno drugje.
Pesem je simptom alkoholizma in sicer simtom v vrhu naše miselnosti (na narodni ravni), zato je toliko bolj kritično, ker se simptom kaže na vrhu miselnosti, pa ga ingoriramo.
To, da pesem zagovarjate, je samo potrditev moje trditve, da si nočemo priznati lastnega alkoholizma in samomorilnosti ter da se trdovratno oklepamo svojega načina razmišljanja, pa čeprav nas vodi v smrt. Ker si ne priznamo, da pesem odseva naš alkoholizem, bomo toliko manj šli iskat vzroke zanj, razmišljanje smo zavrnili že pri tem, da smo zavrnili simptom - podobno, kot bi rekel, nimam vročine (čeprav jo imam v resnici 40 stopinj), nisem bolan, ne potrebujem zdravnika, v miru in sreči lahko živim naprej ... do kdaj ???

[KatjaT]

Najprej o himni: res je, da je naša himna samo 7. kitica Zdravljice in nimam pojma, zakaj se včasih, ko naj bi se pela himna, najprej zapoje npr. 1. kitico in nato 7.
Besedilo himne mi je všeč, o celi pesmi se mi pa niti ne da razpravljati, ker se mi ne zdi potrebno.

Številka 200 000 se morda zdi pretirana ...
Pred kratkim smo s stricem (na vinorodnem področju) pobirali sadje in je povedal, da so včasih delali vino tudi iz nekaterih vrst hrušk. Menda se je včasih več pilo, kot se sedaj. "Ojej," sem rekla, "koliko je bilo potem šele takrat pijancev, če jih je že sedaj toliko." In sem mu omenila številko 200 000. Seveda je takoj protestiral - kako jih sploh štejejo, kaj definirajo kot alkoholizem ... Ja, podatek, da je vsak deseti alkoholik, je res šokanten in zdi se neverejetno ... Občutek imamo, da statistika laže.
Ker sem o tem že prej razmišljala, sem poskušala gole statistične podatke približati vsakdanjemu življenju - nekako takole:
"Ne rečem, morda je številka res neresnična. Ne vem. Ampak samo poglej malo okrog sebe. Npr. z mislimi pojdi po svoji vasi od hiše do hiše in preštej vse alkoholike. Pomisli še na vso žlahto, znance prijatelje ..."

Moram reči, da je bil ta način zelo učinkovit, čeprav ga je včasih zelo težko v kaj prepričati. V domači vasi je naštel polno alkoholikov in na koncu je že rekel: "Kaj vsak deseti, saj je skoraj vsak drugi!" Žalostna ugotovitev.
In doma je na Gorenjskem, daleč od vinorodnih področij ...

Morda bi se iz mojega prvega odstavka zdelo, da se problema alkoholizma ne zavedam dobro, a hotela sem reči, da je dosti bolj učinkovito, če pomislimo na konkretna človeška življenja, na uboge otroke, na družine, ki dolga desetletja nosijo bremena alkoholizma.

O pesmih se še da debatirati - ali naj Prešernovo življenje ločimo od njegovih literarnih dosežkov, kaj točno je mislil s tem, kar je napisal, je bil takrat pijan ali trezen ... vse se da razlagati tako ali drugače - ko pa vidiš ali doživljaš gorje, ki ga povzroča ali povečuje alkohol, pa odpadejo vsi dvomi o tem, da je to nekaj slabega. Nevzdržnega.

Ne vem, kako bi se tega problema lotili - pri značaju naroda ali pri posamezniku - vem pa, da bo potrebno marsikaj postoriti na različnih ravneh družbe.

Toliko za danes.

[Peter]

Kdo je sploh alkoholik? A vsak, ki kdaj pa kdaj nazdravi? Si alkoholik, če se enkrat mesečno dobiš s prijatelji in spiješ pivo ali dve? Če se kdaj pa le zgodi, da si spil tri ali štiri? A ni potem že naš župnik alkoholik, ki vsak dan pri maši "pije" vino?

Statistike so bile vedno hudo relativna zadeva. Lažejo? Kakor vzameš. Lahko so zelo resnične ali tudi popolnoma mimo. Vsekakor pa, če se ozrem po našem kraju, po ljudeh, ki jih poznam. Ne poznam dosti takih, ki bi jim rekel, da so alkoholiki. Aja, pa sem spet pri tem, kdo pa je alkoholik? Če moram sebe in našega župnika štet mednje, potem nas je pa res dosti...

Še enkrat... Ne trdim, da alkoholikov ni med nami. So, preveč jih je, a vsekakor nas nimam za narod alkoholikov. Ker ne! Če to rečem, potem sem vdan v usodo. In potem bo naš narod to res postal. Jaz pa se s tem ne strinjam. Sicer pa smo potem tudi narod morilcev, klošarjev, nesposobnežev. Zakaj pa ne, saj imamo tudi take med nami...

Sicer pa, najlažje je kazat s prstom. Da pa se kje izpostavi kaj pozitivnega, je pa že zelo redko. Hja, tud narod negativistov smo, potemtakem.

Ljudi je potrebno ozaveščat, predvsem mlade in ne imet vsakega, ki kdaj prime kozarec v roko za alkoholika. Včasih se mi zdi, da tako žigosamo predvsem današnjo mladino. Hja, saj potem ni čudno, da mlad človek poseže po nečem takem.

[Brina.]

Kdo je sploh alkoholik?

pa to vprašanje se je pojavilo že najmanj 3x v tej temi, odgovora pa še vedno ni tapravega...

[Lučka]

odgovora pa še vedno ni tapravega...

a sploh obstaja?

pomoje ne.

[Peter]

Odgovor očitno obstaja. Vsaj za tiste, ki pišejo statistike

[KatjaT]

Trenutno v svoji glavi še ne morem oblikovati odgovora na zgornje vprašanje, sem pa malo pobrskala po spletu. Če si preberete besedilo na spodnjih povezavah, bo stvar nekoliko bolj jasna. Vsaj upam tako.

http://www.aa-drustvo.si/ali_je_aa_zate.htm
http://www.al-anon.si/strani/je_al-anon_za_vas.html

[laura]

Ljudi je potrebno ozaveščat, predvsem mlade in ne imet vsakega, ki kdaj prime kozarec v roko za alkoholika. Včasih se mi zdi, da tako žigosamo predvsem današnjo mladino. Hja, saj potem ni čudno, da mlad človek poseže po nečem takem.

Saj mislim, da nimamo vsakega ki kdaj spije kak kozarček za alkoholika, mislim da tu noben ne trdi tega...

Zame je alkoholik vsak tisti, ki nimam meje pri pitju alkohola, in tudi če se mora vsak vikend napiti do onemoglosti, med tednom pa ne popije niti kaplice alkohola. Sicer se pa alkoholiki delijo na več skupin ... Mogoče se zdi, da sem zelo kritična in "zategnjena" do pitja alkohola, samo ko enkrat to občutiš, kaj vse prinese alkohol ... ja imaš najvrjetneje drugačno mnenje.

[Barb'čk]

1. Prešeren naj bi biu kr dostkrat pijan, tko da ja, pomoje je Zdravljico napisal v stanju pijanosti in totalnega obupa (sam zihr pa nism, kr nisva najbolša prjatla ).

2. če pogledam po Novem mestu koliko je alkoholikov.....če jih iščeš, jih boš najdu. Se pa velikrat zgodi da vidš kr ene par pijanih dušc na busni, na Loki, na eni al pa na drugi strani mesta - no, pa te se da opazt tud če jih ne iščeš.

3. kdo vse pa naj bi bil alkoholik? Pomoje da tist k nima nobene meje. Tist k ne more rečt NE ko gre s prjatli vn. Tist ki pije iz obupa - ki v alkoholu išče tolažbo ki bi jo lahk dobil tud drugje. Tist k bo v trgovini rajš kupu zase dve šteki piva namest da bo svojmu otroku kupu čokolado.

Mogoče se bo mal čudno slišal, sam jst mislm da bi se tud velik mladim lahk reklo da so alkoholiki. Kr včas kakšn prjatu reče da cel tedn živi sam zato da gre lahk u petk pa soboto vn in se do kome napije. Sori, ampak to je zame tud nekakšn alkoholik. Pa mi je ful žal da mu morm kto rečt, ampak sam si je postlal z žganjem. Če misl da bo zato frajer, pa naj bo. Naj pokaže kakšno frajernost je dosegu z vodko v roki pa s cevjo v ustih, po kteri tekče vino; pa kdo ga je ko je bil nalit gledou kt največjo ameriško zvezdo. Bodmo realni pa vedmo, da gre kle u bistvu za tako nesramnost nudilcev alkohola ki bi za denar mlade za rokco odpelal v pogubo. ni čudn da je tok ljudi k govorijo da je življenje bedno, da je to sama žalost. Zanj že, zame ni.
Pa tud grozn je gledat ljudi kako se obnašajo k so pijani.

Pomoje alkoholiki tud ne občutjo tolko te bede k jo majo okol sebe; bolj jo družina, ki mora to prenašat. Doma se kregajo, tepejo, posiljujejo....In na račun razpadajočih družin ter mladih in starih življenj, industrije pod šankom in pod trgovskim pultom pridržijo svoj piskrček. Vanj pa žvenketajoče padajo gromozanske količine dnarja s katerim bi blo lahk ogromno ljudi manj lačnih, bolj oblečenih, veselih....

Če ne bi blo alkohola in ostalih substanc, bi svet dost lepš funkcjonerou, ljudje bi bli zdravi, živi, znal bi se normalno zabavat, žvet vsak trenutek z veseljem, znal bi se pogovarjat, sprejemat, smejat in razumet drug drugega.

Kot je že Jure povzel Cankarjeve besede: "Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni!" In dokler bomo pustil da alkohol iz nas res dela hlapce, idiote, sužnje, na žalost ne bo nč bolš...

Mi pa bodmo zgled in ne mejmo alkohola za nadomestek nujnih življenjskih stvari!