Da začnem pri knjigi. Po pravici povedano mi zgodba ni preveč všeč. Nekako me ne prepriča, čeprav priznam, da je tematika zelo aktualna. Sivi gospodje, ki nam kradejo čas in otrok, ki nas reši pred njimi. Ne vem, ni po mojem okusu :)
Oratorijska zgodba je precej spremenjena. Vseeno pa ne na način, da bi mi bila kaj bolj všeč. Vpleten je pomen nedelje, ki ga v knjigi ni, cigare so zamenjane s suhim sadjem (kar je vzgojno logično, vsebinsko pa (vsaj meni) ne najbolj posrečeno, želva Kasiopeja je kar naenkrat Garmi
, pojavi pa se že na samem začetku, nekatere osebe so zamenjane... Kakšna se ena in druga zgodba zdi vam? Katera vam je bolj všeč?
Pa še eno vprašanje za ustvarjalce priročnika... V knjigi je Momo zelo lepo opisana kot "majhna in mršava, tako da nikakor nisi mogel dognati, ali je šele osem ali že dvanajst let stara. Divja, smolasto črna kodrasta glava je bila takšna, kot da se je še nikoli ni nihče dotaknil z glavnikom in škarjami. Imela je zelo velike, čudovito lepe in prav tako smolasto črne oči in noge iste barve, ker je skoraj zmerom tekala bosa naokrog. Samo pozimi je bila včasih obuta, a čevlja nista bila istega para in povrhu še prevelika. To pa zato, ker Momo ni imela prav ničesar razen tistega, kar je kje našla ali pa dobila v dar. Nosila je krilo, sešito iz različnih pisanih krp, ki ji je segalo do gležnjev. Oblačila se je še v star, preširok moški jopič, ki mu je rokave v zapestju zavihnila."
Zakaj se je Momo nenadoma prebarvala v rdeče in si povrhu naredila še trajno? Od kje ji naenkrat čevlji in tako lepo krilo? Kam je izginil moški jopič? Torbico je pa verjetno ukradla kar sivim gospodom? :) Meni je ob vsem tem zbledel še zadnji čar male Momo
No, naša bo verjetno vseeno veliko bolj knjižna...Tako, to je le nekaj iztočnic za pogovor in vaša mnenja. Čeprav mi sama knjiga ni preveč všeč, vam vseeno vsem animatorjem polagam na srce: če hočete spoznati pravo Momo, je knjiga obvezno čtivo
